Pravice duševnih bolnikov

Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) Duševno zdravje je stanje osebe, ki se kaže v mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja. (4. točka 2- člena ZDZdr)

Avgusta 2009 je pričel veljati Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) (objavljen v Uradni list RS, št. 77/2008 z dne 28. 7. 2008 ), katerega osnovni namen je zaščititi pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi. Zakon opredeljuje duševno motnjo kot začasna ali trajna motnja, ki se kaže v delovanju možganov s spremenjenim mišljenjem, čustvovanjem, zaznavanjem, vedenje in dojemanjem sebe in okolice. V zdravstveni obravnavi temeljne človekove pravice in svoboščine zakonsko varujejo Zakonu o pacientovih pravicah (ZpacP) , Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) in drugi. Zakon o pacientovih pravicah opredeljuje pravice oseb, ki koristijo zdravstvene usluge v javnih ali zasebnih zavodih, Zakon o duševnem zdravju pa je specialni zakon in določa pravice oseb s težavami v duševnem zdravju. Zakon o duševnem zdravju določa skrb na področju duševnega zdravja ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi .. Namen zakona je skrb za posameznika z duševno motnjo, kamor sodijo poleg psihoze še depresivne motnje, demenca tudi kjer je bolnišnično zdravljenje zaključeno, oziroma zanje ni potrebno. Zakon natančno opredeljuje tudi postopke sprejema osebe: na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice;v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda; v nadzorovano obravnavo; v obravnavo v skupnosti s ciljem zagotavljati posamezniku dostojanstvo in pravico do samoodločanja. Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja (zastopnik)V skrbi za spoštovanje pravic šibkejšega posameznika s težavami v duševnem zdravju je le-temu država dodala moč pri varovanju svojih pravic. Zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja je posameznik, ki varuje pravice, interese in koristi osebe, katera ga je pisno za to pooblastila. Zastopniki so posamezniki, ki imajo izkušnje in znanje s področja psihiatrične zdravstvene obravnave, so opravili izobraževanje in izpit pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS. Zastopnik je nevtralna oseba, ki ni zaposlena v ustanovi kjer je oseba, ki jo zastopa v obravnavi. Zastopnik v interesu posameznika varuje pravice in koristi osebe v obravnavi v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi. Njegove naloge so: informiranje osebe o vsebini pravic, ki jih ima oseba v obravnavi in skrb za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti osebnosti, dostojanstva ter duševne in telesne celovitosti, dajanje konkretnih usmeritve za uveljavljanje pravic iz tega zakona in predlaganje možnih rešitev ter svetovanje glede uveljavljanja pravic iz tega zakona, prizadevanje pri izvajalcu obravnave za spoštovanje pravic, tudi preverja, ali se za osebo vodi evidenca o omejevanju pravic, evidenca o uporabi posebnih varovalnih ukrepov in evidenca o zdravljenju s posebnimi metodami .Zastopnik v okviru nalog in pooblastil, ki mu jih da posameznik spoštuje želje osebe, če te za osebo niso škodljive. Kadar gre za uveljavljanje pravic oseb s težavami v duševnem zdravju pri zdravstveni obravnavi zastopnik lahko sodeluje z zastopnikom pacientovih pravic v skladu s zakonom, ki ureja pacientove pravice. Zastopnik lahko opravlja tudi naloge zastopnika pacientovih pravic, če je imenovan v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice. Vse podatke, ki jih zastopnik pri svojem delu pridobi o osebi je dolžan kot poklicno skrivnost varovati. Pri tem gre za vse informacije, ki jih pri opravljanju svojega dela izve o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb. Oseba zastopnika lahko izbere iz seznama zastopnikov pri izvajalcu obravnave (zdravstvena ustanova, dom upokojencev, socialno varstveni zavod). Če oseba zastopnika ne izbere, ga lahko zanjo pooblasti najbližja oseba. Pooblastilo lahko oseba kadar koli prekliče na kakršen koli način. Tudi za pravice mladoletnih oseb in posameznike, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost lahko na podlagi pooblastila zakonitega zastopnika ( za otroke starši, pri odraslih pa oseba, ki jo za zastopanje določi sodišče) poskrbi zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja . Izvajalci zdravstvene obravnave so dolžni omogočiti zastopniku dostop do osebe, ki potrebuje zastopanje v vseh prostorih kjer se obravnava odvija in dostop do evidenc o posebnih varovalnih ukrepih in omejevanja pravic v skladu zakonom. V kolikor posameznik zastopnika pooblasti za vpogled v zdravstveno dokumentacijo, so izvajalci obravnave dolžni zastopniku omogočiti tudi to. V strokovne odločitve zdravstvenih delavcev zastopniki ne bodo posegali, saj niso strokovnjaki na tem področju. Na žalost so omejitve človekovih pravic včasih v akutni fazi bolezni neizogibne zaradi varnosti pacienta samega ali njegove okolice. Zastopnik pa si bo skupaj s pacientom prizadeval, da bi bilo tega čim manj in kar najkrajši čas.

Pacient ima v času akutne bolezni premalo moči in včasih tudi znanja, da bi svoje pravice lahko zahteval in uveljavljal. Posameznik je šibkejši člen v verigi zagotavljanja človekovih pravic, zato mu je zakonodajalec ponudil možnost v obliki pomoči zastopnika. Zastopnik bo pomagal ubesediti

želje in pravice pacienta, da bi bile sproti spoštovane in bo tako ostalo manj možnosti za pritožbe.

Od posameznika pa je odvisno, ali bo za uveljavljena svojih pravic poskrbel ali se jim bo prostovoljno odrekel.